Metka Albreht, gurujka modnega stiliranja, aktivna športnica, ljubiteljica življenja in ljudi. Še kako veseli, da je pristala z nami deliti svoj pogled na svet. Preberite kako se pri njej vrti KOLO SREČE.

Nikoli nisem veliko razmišljala o tem, kaj točno si želim. Raje sem se prepuščala toku življenja in situacijam, ki me spremljajo čez dan! Oče mi je večkrat dejal: »Metka pomembno je, da se vkrcaš na vlak, se z njim odpelješ in dopustiš, da te odvede v nov nepoznani svet. V kolikor vidiš, da pot ni prava, sestopi in pojdi na drugega. Upaj si, ne stoj na mestu« In tako so mi stvari in priložnosti v življenju prihajale zelo naključno in redko načrtovano.
Dejstvo pa je, da imam zelo rada ljudi, ne glede na spol, starost. Ljudje so tisti, ki mi dajejo energijo, tudi tisti, ki jim morda nisem ljuba, nisem njihova. Preprosto so mi zanimivi in vsak od njih, v mojem življenju, sestavlja mozaik. Ob vsakem pomislim, zakaj mi ga je življenje »pripeljalo« na pot, kaj od njega si bom zapomnila, naučila. Ponavadi obdržim v glavi le najboljše. Slabo predelam, nato odmislim ali celo pozabim.
Dejstvo pa je, da imam zelo rada ljudi, ne glede na spol, starost. Ljudje so tisti, ki mi dajejo energijo, tudi tisti, ki jim morda nisem ljuba, nisem njihova. Preprosto so mi zanimivi in vsak od njih, v mojem življenju, sestavlja mozaik. Ob vsakem pomislim, zakaj mi ga je življenje »pripeljalo« na pot, kaj od njega si bom zapomnila, naučila. Ponavadi obdržim v glavi le najboljše. Slabo predelam, nato odmislim ali celo pozabim.

Verjamem v moč misli in v svoje sanje. Predajam se pozitivnim stvarem. Za nekatere sem sanjač. Za druge pa ženska, ki je mal posebna. Vendar zase vem, da sem zaradi svojega načina razmišljanja srečna in neobremenjena.
Tako kot vsi, tudi jaz vem kaj je žalost in strto srce. Z leti sem se začela zavedati kaj mi pomenijo najbljižji. Z izgubo očeta me tudi po 15 letih njegove smrti obide tesnoba in strah. Tisti strah, ki je mešanica žalosti in praznine. Le ta v meni vre in mi da vedeti kako neznansko ga pogrešam.
Večina ima občutek, da moj nasmejan obraz nima stresnih situacij. Ooo, pa se tudi jaz spotaknem. Se poberem, dvignem in še bolj zaživim. Objeta z nevihto znam jadrati skozi življenje in z novimi izkušnjami iz situacije potegnem le najboljše.

Znam poudariti lepe stvari, prikrijem tiste male morebitne nepravilnosti.
Prednost je, da rada delam z ljudmi, zelo dobro čutim njihovo energijo. Prisluhnem njihovim željam in poskrbim, da njihova nesigurnost hitro dobi drugačen občutek.
Kar je pri mojem delu zelo pomembno, je odziv in počutje osebe, ko nosi moja izbrana oblačila. Vsakokrat se potrudim, da občuti zadovoljsvo. Nenazadnje se to odraža na fotografiji, pred kamero, nastopih, koncertih ali v živo.
Svet bi bil lepši, če bi vsi gledali skozi ”moja očala” (se nasmeji). Moj svet je lep. V njem prevladujejo prijazni in srečni ljudje.
Verjamem, da znamo vsi pri ljudeh, dogodkih, raznih situacijah izbrskati tisto pravo, tisto tnartalepše. Vem, da imamo to v sebi, le verjeti moramo v to in se malo potruditi.
Morda klišejski stavek , vendar res ni vse v denarju. Denar je pač sredstvo, da lahko sebi, otrokom nudimo kakšno lepšo, boljšo stvar. Oziroma jaz temu pravim, da si z denarjem kupimo prosti čas... Konec koncev, pa prav zdaj, v času karantene, lahko to miselnost razširimo in začnemo razmišljati na način, kaj vse še nismo doživeli, kaj bi si še želeli doživeti in ne koliko denarja smo ali bomo zaslužili.
Moti me, da se v teh časih toliko poudarja in piše o tem: kako nikoli več ne bo kot je bilo. Oh, to razmišljanje lahko obrnemo drugače - Kaj smo v tem obdobju dojeli. Koliko nam pomenijo ljudje, kaj nam v resnici pomeni druženje s tistimi, s katerimi delamo, sodelavci, prijatelji, sosedi. Vse to nam je v času karantene manjkalo, zato sem prepričana, da je prihodnost lahko še boljša, še lepša. In edino v tem pogledu vzamem zgoraj populariziran stavek Nikoli več kot je bilo.

Stiliranje in kostumografija je specifično in projektno delo. Običajno ne ločim med ponedeljkom in nedeljo. Lahko bi rekla, da sem v službi 80-90 odstotkov dneva, na takšen ali drugačen način. Ogromno razmišljam o delu, saj delam kar me veseli in navdihuje. Zavedam se, da sem zaradi tega srečen človek !
Prispevek urednic Prave Stvari :
V kolikor bi se dalo, bi kupili na zalogo: